Petra Čeh: Direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti

Petra Čeh je z novim letom za obdobje petih let prevzela vodenje Koroške galerije likovnih umetnosti (KLGU). Nova direktorica prihaja iz Slovenskih goric, študirala je umetnostno zgodovino in sociologijo kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Že kot študentka je sodelovala z različnimi galerijami. Leta 2010 se je zaposlila v šolstvu, hkrati pa kot samostojna kulturna delavka – kustosinja – sodelovala kot programska vodja z galerijo Media Nox v Mariboru, Fotogalerijo Stolp in drugimi. V tem času je pripravila več kot 70 različnih samostojnih ali skupinskih razstav. V Mladinskem kulturnem centru v Mariboru je bila producentka festivala Jazz 'ma mlade.

Leta 2020 se je zaposlila v Loškem muzeju v Škofji Loki kot kustosinja za umetnostno zgodovino. Med odmevnejše projekte spada raziskovalni projekt ob stoti obletnici umetnika Iveta Šubica, v katerem je nastala obsežna retrospektiva njegovih ilustracij. Slednjo bodo junija predstavili tudi v slovenjgraški galeriji.

Zakaj ste se odločili za Koroško galerijo likovnih umetnosti?

KGLU sem spremljala redno in obiskovala vse večje razstave. Koroška galerija likovnih umetnosti se mi je vedno zdela pomembna ne le za koroški, ampak za širši slovenski prostor. Pomembno je njeno povezovanje v mednarodnem prostoru, še posebej pa me je prepričala  dediščina zbirke Galerija za mir. To je vsebina, ki je zelo humanistična in meni zelo blizu. Že od nekdaj so me zanimale družbene tematike v polju umetnosti, s tem sem se bolj podrobno že ukvarjala v preteklosti. To so teme, ki me zelo zanimajo.

Kakšne cilje ste si zastavili pri vodenju galerije?

Dobre prakse, ki so jih do zdaj razvijali v KGLU, bomo ohranili in razvijali v prihodnje, seveda pa se bomo lotili tudi novih pristopov. Ostaja želja po povezovanju ne le slovenskih in lokalnih umetnikov, ampak segati preko meja, sploh v smislu povezovanja z Avstrijo in drugimi državami. Aktualne so zbirke neuvrščenih držav, pri katerih prostor dopušča še veliko možnosti za povezovanje z republikami nekdanje Jugoslavije.

Prizadevali si bomo, da galerija postane še bolj mednarodno prepoznavna ravno z zbirko Galerija za mir, to njeno poslanstvo bi radi nadaljevali in promovirali širše. Pri tem ne bomo zanemarili lokalnih koroških in slovenskih umetnikov.

Sledili bomo vrednotam, kot so strokovnost, dostopnost umetnosti in kulture, prizadevali si bomo za inkluzijo, medgeneracijski dialog in humanistična načela, ki jih KGLU že od začetka zastopa. Umetnost pripada vsem. Naša naloga kot javne ustanove ni le ohranjanje dediščine za prihodnje generacije, ampak prizadevanje, da umetnost spoznava čim širši krog ljudi in v njej tudi uživa.

Kako pritegniti več obiskovalcev v galerije in muzeje?

Večina slovenskih galerij bi si želela še več publike. Pomembno je poudarjati vlogo muzejske pedagogike in spremljevalnih programov ob razstavah. Publiko na nek način tudi vzgajamo. Čim prej se to začne, boljše je. Treba je začeti že pri vrtčevskih otrocih in nadaljevati v osnovnih in srednjih šolah. Sodelovanje med našimi institucijami in šolami je pomembno za vzpostavljanje neke kritične mase publike, ki nato ostaja zvesta galerijskim vsebinam.

Boste torej nadaljevali z izvajanjem pedagoških programov, ki jih je naša galerija že zastavila v preteklosti?

Vzgoja za kulturo se začne pri mladih. Tu vidim pomen dediščine Karla Pečka, ki je tudi sam kot likovni pedagog to poudarjal in se povezoval z mladimi, ne nazadnje je bil pobudnik razstave otroških risb, ki je postala tradicionalen in še danes priljubljen dogodek.

Eden od ciljev je razvijanje pedagoških programov z novimi pristopi, s katerimi bi privabili publiko, predvsem pa vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja. V času pandemije se je žal spremenil tudi obisk starejše generacije, ki je bila prej zvesta galeriji. Dobršen del te publike ne prihaja nazaj. Potrebna bodo prizadevanja tudi na tem področju, kajti nobena digitalna izkušnja človeku ne more dati podobne izkušnje kot tista, ki jo pridobiš z obiskom ustanove in dialogom pred neko umetnino. Pristen stik ima še vedno zelo pomembno vlogo.

 Foto: Dobran Laznik, Tomo Jeseničnik