Varstvo gorske narave: Neokrnjene narave je vedno manj

Predviden čas branja:
4 min
Avtor:
Ajda Prislan
170

»Na zemlji polno vsega je za vse, a hkrati premalo za pohlep in objestnost!«

 

Varstvo gorske narave:  Neokrnjene narave je vedno manj

Koroška je po številu planincev v Sloveniji precej nad povprečjem. Pomlad postaja za pohodnike v hribe še bolj mamljiva, v zadnjem času so se pojavili tudi t.i kovid planinci. »Ti turisti pa žal ne čutijo pripadnosti planinstvu in v veliki meri ne upoštevajo častnega kodeksa slovenskih planincev,« odstira svoje izkušnje s terena Janez Senica, vodja Odbora za varstvo gorske narave (VGN) pri Meddruštvenem  odboru planinskih društev Koroške in vodja odseka pri Planinskem društvu Slovenj Gradec. Ob tem poudarja, da je oz. naj bi bilo varovanje in negovanje narave v najširšem družbenem interesu. »Ponosni smo, da smo uspeli v zadnjih nekaj letih izobraziti čez 30 novih gorskih stražarjev, imamo 13 varuhov gorske narave (1,1 varuh na eno PD). Z organizacijo planinskih taborov pa skrb za naravo približujemo tudi otrokom.«  

Kljub že čez stoletnim prizadevanjem naravovarstvenikov za ohranitev biotske pestrosti narave, se stanje vedno bolj slabša v škodo narave in neokrnjene je vedno manj. Tudi Koroška glede tega ni izjema.

To, kar ljudje v naravi počnejo narobe, naravovarstveniki razvrščajo v 4 skupine: prekomerno nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, kjer je eden od alarmantnih problemov iztrebljanje arnike iz naravnega okolja (razširiti je potrebno varovanje rastišč arnike na Pohorju in na drugih rastiščih na Koroškem); razraščanje tujerodnih invazivnih rastlin (japonski dresnik, žlezava nedotika, enoletna suholetnica, mnogolistni volčji bob), zato je potrebno med drugim zaostriti nadzor nad gradbenimi izvajalci, da z zemeljskimi deli ne širijo rastišč na druga območja; načrt umeščanja vetrnih elektrarn v občutljivi gorski naravi, katere bi lahko sodile kvečjemu na dokaj prazne, že degradirane lokacije; vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju.

Eden večjih problemov, ki se že več let (najmanj od 2014) vleče kot jara kača, je nedosledna zakonodaja glede voženj v naravnem okolju z motornimi vozili: motokros, enduro, štirikolesnik, motorne sani, električno kolo in še katero. Odbor za VGN je s podporo ostalih prizadetih posameznikov in skupin na Koroškem in bližnje okolice v juliju na ustrezne naslove državnih institucij naslovili peticijo, da se glede nevzdržnega stanja na tem področju nekaj ukrene. »Zadovoljivega odgovora, da bi se te stvari uredile v dobrobit narave, še nismo prejeli. Planinska organizacija in druge dejavnosti (lovstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, naravovarstvo) moramo skupno še naprej vršiti pritisk na odgovorne, ker dopuščajo takšno stanje,« razočaran poudarja Janez Senica in dodaja, da se morajo vsi obiskovalci gora zavedati, da so v naravi le gostje, da se ne obnašajo objestno. Od nas je odvisno, kakšna bo narava v prihodnosti! 

 

Izberi prikazano kategorijoMesto in podeželje
Izberi čas branja4
Vnesi avtorjaAjda Prislan
Vnesi lokacijoSlovenj Gradec

RSS
12345678


RSS

Slovenj Gradec Mobilc

Povečaj ali pomanjšaj font:
Ponastavi velikost
Povečaj pisavo
Zmanjšaj pisavo
Barvna shema
Privzeto
Črno na belem
Belo na črnem
Črna na bež
Črno na zelenem
Modro na belem
Črno na rumenem
Modro na rumenem
Rumeno na modrem
Turkizno na črnem
Črno na vijoličnem
Tip pisave
Privzeto
Arial
Verdana
Open Dyslexic
Open Dyslexic Alta

Pripomoček pri branju - ravnilo

Z miškinim kazalcem se pomikajte po strani in ravnilo vam bo sledilo.
Za izklop ravnila pritisnite tipko ESC ali gumb za IZKLOP RAVNILA.