Ob razstavi STRAUSS PINXIT: Straussova hiša na Glavnem trgu

»Franc Mihael Strauss je bil spoštovan meščan, hišni posestnik na Glavnem trgu št. 5. Na tej hiši smo tik pred zadnjo vojno pod ometom zasledili njegove freske, žal, preveč poškodovane,« je zapisal leta 1951 Jakob Soklič, ki je z zapisom ustrezne hišne številke lociral Straussovo slikarsko delavnico. Ta zapis je kasneje potrdil Sokličev zapis na fotografiji (iz leta 1940) »Freske na Viertlovi hiši (Aichholzerjevi!) - hiša slikarjev Straussev! 1940«, ki ga je našla Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja ob prečesavanju Sokličevega muzeja leta 1996, potem ko so domači strokovnjaki že (neuspešno) ugibali, kje v Slovenj Gradcu naj bi bila hiša Straussov. Hiša ima danes naslov Glavni trg 36 (Hovnikova hiša). Leta 1871 je bila kot njena lastnica vpisana Ida Hofrichter, kasneje še dva solastnika, leta 1928 sta jo podedovala Alma Hammerle in Vilma Viertl, leta 1949 pa je bila nacionalizirana. 1954. jo je kupila družina Hovnik in v njej, kot se še lahko spomni tudi srednja generacija Slovenjgradčanov, je deloval fotografski atelje. Danes je hiša večstanovanjski objekt.

Odkrita freska, ki je bila zaradi poškodb ometa težko prepoznavna, se je najverjetneje nahajala med okni v prvi etaži. »Soklič jo je pripisal Francu Mihaelu Straussu,« je v enem od svojih starejših člankov zapisala Brigita Rajšter, kjer tudi opisuje motiv na freski. Naslikana je bila ženska z močno ožarjeno avreolo z zvezdami, zato so sklepali, da gre za upodobitev Matere božje.

»Glede na to, da je Soklič vedel za točno lokacijo delavnice slikarjev Straussov, je ta podatek ob novem številčenju mestnih hiš sčasoma prešel v pozabo. Kar je bilo zagotovo, je bil še en Sokličev podatek, in sicer o lokaciji nekdanje hiše kiparja Janeza Jurija Mersija, danes številka 49; pri poskusih umestitve Straussove delavnice pa se je zapletalo. Etnologinja Brigita Rajšter, ki je v devetdesetih letih opravljala etnološko analizo posameznih hiš v mestnem središču, je med urejanjem Sokličevega arhiva na fotografiji z domnevno Straussovo fresko naletela na podatek o Viertlovi oziroma Aichholzerjevi hiši,« je pojasnila umetnostna zgodovinarka Aleksandra Čas, višja kustosinja, ki se v Koroškem pokrajinskem muzeju ukvarja s slovenjgraškimi Straussi.